Veterinarska bolnišnica

Svetovanje Prehrana, higiena zob, kože, dlake, oči ...

Prehrana živali

Veliko bolezni in težav pri živalih je tesno povezanih s prehrano. Nudimo nasvete glede vsakodnevne in dietetične prehrane vašega ljubljenčka. Založeni smo z dietno prehrano, dietetičnimi in vitaminskimi pripravki, ki podpirajo zdravljenje specifičnih bolezni. Vedno so na voljo tudi mlečni nadomestki ter pribor za hranjenje pasjih in mačjih mladičev.

Zelo pomembno je, da vemo, katera človeška hrana lahko povzroči zastrupitev in v nekaterih primerih tudi pogin psa ali mačke.

prehrana

Psov in mačk ne smemo hraniti z:

  • grozdjem, rozinami,
  • čokolado,
  • žvečilnim gumijem in drugimi sladkarijami,
  • čebulo,
  • stročnicami,
  • zelenimi deli (listi, stebla) paradižnika,
  • gobami,
  • velike količine soli,
  • ocvrto hrano, surovimi jajci, muškatnimi oreščki (je smrten), makadamijinimi oreščki, mandlji, semeni jabolk, hrušk in češenj ter avokadom.

Higiena pri živalih

Za preprečevanje bolezni je poleg ustrezne prehrane zelo pomembna tudi higiena zob, kože, dlake, oči, ušes, krempljev, blazinic in spolnih organov. Opravljamo toaleto in svetujemo o potrebnih postopkih ter ponujamo preparate za nego kože in dlake, ustne votline in zob, ušes in drugih delov telesa.

Prodaja je mogoča v ordinacijskem času Centra za zdravljenje živali Toplica 8.–12. ure in 15.–18. ure, razen ob petkih do 17. ure in sobotah 8.–12. ure.

Nega zob in ustne votline

Higiena zob vašega psa ali mačke je zelo pomembna, predvsem zato, ker se je način prehranjevanja teh živali močno spremenil. Kuhane in industrijske hrane psom in mačkam ni treba toliko žvečiti kot njihove prvotne hrane, zato se zobje ne čistijo več sami.

Zobne obloge se na zobeh nabirajo zaradi mehke in lepljive hrane, zmanjšamo pa jih lahko s primerno hrano in priboljški, ki vsebujejo sestavine za čiščenje zob, ter igračami za zvečenje, ki obloge mehansko odstranjujejo. Če oblog ne odstranjujemo redno, se pojavijo bolezni zob in obzobnih tkiv. V kalcificiranih oblogah (t. i. zobni kamen) se zadržujejo bakterije, te pa povzročajo vnetje in odmik dlesni, nastanek obzobnih žepkov, zobje postanejo majavi in lahko celo izpadejo. Parodontalna bolezen pa lahko povzroči tudi obolenja celotnega organizma. Dlesni so namreč močno prekrvavljene, bakterije iz vnetih dlesni se po krvi lahko razširijo v notranje organe (srce, ledvica, jetra …) in tam povzročajo spremembe. Lahko pride do vnetja srčnih zaklopk in posledično popuščanje srca.

Koža in dlaka

ZUNANJI ZAJEDALCI

Koža in dlaka naših ljubljencev je na žalost zelo privlačna za različne zajedavske organizme, ki pa ne prizadenejo samo kože in dlake, pač pa lahko prenašajo tudi nevarne bolezni, npr. boreliozo, babeziozo, anaplazmozo, trakuljavost (bolhe), različne infekcije in s tem lahko škodujejo tudi ljudem.

Zunanji zajedavci živijo na koži, v uhljih, na dlaki in dlačnih mešičkih. Veliko zajedavcev in njihovih razvojnih oblik pa se zadržuje tudi v okolju, kjer naša žival živi, ali v naravi. Dejansko vidimo samo 20 odstotkov populacije bolh, vse preostale pa živijo v okolici. Najpogostejši zajedavci so bolhe in klopi, pri mačkah pa še ušesne garje. Klopi in bolhe živali pijejo kri in tako lahko povzročijo slabokrvnost ali celo smrt, v blažjih primerih pa naše ljubljence delajo nemirne in jim povzročajo stres. V zadnjem času je tudi vse več psov alergičnih na ugrize bolh in pri tem trpijo za alergijskim dermatitisom. S svojo slino pa lahko zajedavci prenašajo tudi druge parazite in bolezni, kot so borelioza, erlihioza, babezioza, trakulje (če pes poje bolho) itd. Nekatere od teh bolezni so doživljenjske. Tudi komarji lahko s svojim pikom v pasjo kri prenesejo nevarnega parazita, ki se naseli v večjih žilah in srcu psa in lahko povzroči smrt oz. kronično odpoved srca. Ogroženo območje v Sloveniji je za zdaj samo Primorska.

V boju proti zunanjim zajedavcem je pomembna predvsem preventiva. Najprimernejši so kožni prelivi v obliki ampul, ki imajo širok spekter delovanja, lastnik pa jih mora vestno in pravočasno nanašati na kožo psa. Obstajajo tudi pršila, šamponi in ovratnice proti zajedavcem, ki pa so lahko manj učinkoviti. Bolhe je treba zatirati tudi v prostorih in na mestih, kjer se naša žival giblje in zadržuje.

NOTRANJI ZAJEDALCI

Notranji zajedavci so trakulje, gliste in krvni paraziti. Zajedajo v prebavilih, notranjih organih, krvnih žilah, krvnih telescih, pljučih … Znižujejo odpornost gostiteljev, sesajo kri in povzročajo poškodbe organov. Prenašajo se lahko tudi na ljudi, predvsem so nevarni za majhne otroke, ki si lahko jajčeca med igro z živaljo zelo hitro vnesejo v usta.

Hude okužbe z notranjimi zajedavci povzročajo drisko, bruhanje, anemijo in splošno slabo počutje. Žival je lahko invadirana, lastnik pa tega ne opazi. Zelo pogosto se mladički invadirajo že v leglu od mame. Za odpravljanje notranjih zajedavcev imamo preparate v obliki tablet, paste ali ampul oz. pipet. Slednje nanašamo na kožo kot za zunanje zajedavce. Pogostnost odpravljanja je odvisna od starosti živali. Do 3 mesece starosti se priporoča dajanje vsakih 14 dni, nato do 6 meseca starosti enkrat na mesec, po tem obdobju pa 3×–4× letno. Vsekakor pa se priporoča odpravljanje zajedavcev pred cepljenjem, saj s tem zmanjšamo možnosti komplikacij ob cepljenju ter zvišamo učinkovitost cepiva.